- požene
- požene → pohnat
Čeština-německý slovník.
Čeština-německý slovník.
pognáti — žênem dov., stil. poženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Janez Strnad — (born March 4, 1934) is a Slovene physicist and populariser of natural science. Life and work Strnad was born in Ljubljana, Kingdom of Yugoslavia (now Slovenia).He taught for many years from 1961 at the University of Ljubljana, Faculty for… … Wikipedia
číkniti — em dov. (í ȋ) ekspr. 1. s silo izpljuniti slino, navadno skozi zobe: voznik čikne in požene; čikniti predse; preh. čikniti rjavo slino 2. pog. pasti, telebniti: pazi, da ne čikneš, drsi 3. žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čòf — medm. (ȍ) posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu: požene se in čof v vodo; čof, čof, stopa po blatu; čof! pa mu primaže klofuto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grebeníca — e ž (í) 1. agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grebenica se je kmalu ukoreninila; trto razmnoževati z grebenicami 2. na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse; gradanica: ovčjaku so nataknili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gróbanica — e ž (ọ̑) agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grobanice dobro uspevajo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrástek — tka m (ȃ) 1. kar zraste, požene na čem: porezati nepotrebne izrastke na deblu; dlakast, kožnat, nitast, roževinast izrastek; kljunu podoben izrastek; pren. Karavanke segajo s svojimi izrastki še daleč v ravnino ♦ biol. izrastki živčnih celic //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jesénski — a o prid. (ẹ) 1. nanašajoč se na jesen ž: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krókus — a m (ọ̑) knjiž. rastlina, ki požene spomladi iz gomolja bele, oranžne ali vijoličaste cvete; žafran: med travo je bilo vse polno krokusov; krokusi in teloh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvíšku — prisl. (ȋ) izraža gibanje ali smer navpično navzgor: držati roko kvišku; veje štrlijo kvišku; plamen švigne kvišku / ekspr. letalo se požene kvišku navzgor / planiti, skočiti kvišku // v medmetni rabi izraža ukaz, zahtevo: fantje, kvišku / kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
líst — a m (ȋ) 1. navadno zelen, ploščat del rastline, ki raste iz veje, stebla: list odpade, požene; listi rumenijo, se sušijo, venejo; drevo, rastlina poganja, razvija liste; mesnati listi; suhi, uveli, zeleni listi; list lipe; zajedavci na listih;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika